Alagaësijske pasme konj

Hadaraški vranci so izjemni dirkalni konji popolnoma črne barve. Ta konj je živel v težkih vremenskih razmerah. Visoke temperature, žgoč pesek in mrzle noči so pripomogle k izoblikovanju njegovega videza in sposobnosti, kajti prav zaradi tega so preživeli le najmočnejši predstavniki te pasme. So najhitrejši med konji, so dokaj dobri skakalci in najbolje prenašajo vročino, brez težav so kos dnevnemu izpostavljanju žgočemu soncu. Dolgo zdržijo brez hrane in vode, nasploh so izjemno vzdržljivi, le na hud mraz so slabše odporni. Prav tako se zelo dobro prilagajajo na vsakršne spremembe in ne podlegajo boleznim. Hadaraški konj je težko ukrotljiv in prav zaradi tega ni najbolj primeren za bitko, če ni pod vodstvom izkušenega jahača.
Hadaraški vranci ne izstopajo samo po hitrosti ampak tudi po videzu, saj se z vbočenim profilom glave, rahlo trikotnimi, široko razprtimi nozdrvmi, usločenim vratom in visoko nošenim repom opazno razlikujejo od ostalih konj. Njihov trup je malce krajši od ostalih pasem, saj imajo eno vretence manj.
Kopita so majhna in izjemno trda, kosti imajo trdne in močne, a vitke, kar se vidi na njihovih elegantnih nogah. Čeprav je mogoče konj bolj drobne postave, lahko zaradi močnih kosti in znane vzdržljivosti nosi tudi večjo težo, na primer polno oklepljenega viteza.
Hadaraški vranci so zelo temperamentni in svojeglavi, pogosto muhasti, kar lahko predstavlja velik problem pri treniranju, krotenju in vodenju konja v trušč bitke. Še posebej samci so zelo trmoglavi, a s časom se konj seveda naveže na lastnika in mu ne dela več takih preglavic. Prva ljubezen Hadaraškega vranca pa ostaja hitrost in dirjanje po neskončnih prostranstvih puščave ali kakega drugega odprtega terena. Če Hadaraški vranec ni vsakodnevno spuščen, da se zdivja in nateče, bo zelo nemiren in nesrečen.
Hadaraškega vranca najdete v Perinovi konjarni. Največkrat pa se divje črede teh konj zadržujejo v svetlem gozdu v središču puščave in pri izvirčku, kjer se napajajo. Konji včasih prečijo sipine, velikokrat pa so opaženi na območju slanega jezera, kjer se ne zadržujejo dolgo, saj ni ne sence, ne vode.

IMETJE: Hadaraški vranec
KRAJ NABAVE:
- Hedarth -> Perinova konjarna -> Hlevi


Vilinski konj je izjemno inteligentna vrsta konja, ki živi samo v Du Weldenvardnu. Ponaša se z gosto grivo, bleščeče belo dlako in mirnim karakterjem. Največ jih je na ozemlju od Silthrima dalje ob reki Gaeni, črede se ustavljajo tudi na čistini blizu mesta Silthrim, nahajajo pa se še dlje na vzhodu, na raznih čistinah in travnikih sredi Du Weldenvardna. Napajajo se tudi ob jezeru Eldor in jezercu, ki leži blizu Nädinela.
Vilinski konj se odziva le na besede iz davninščine, uboga pa le iz lastne želje, saj ni suženj, ampak bitje s svobodno voljo, dostojanstveno in zelo ponosno, prav kakor vilini. Če se z njim ravna nespoštljivo, ne bo ubogal, lahko se užali in kuha mulo še dolgo časa. Posledica inteligentnosti te pasme je pač tudi dober spomin zato si zapomni kdo so prijatelji in kdo sovražniki. Ko lastnik s konjem enkrat stke prijateljsko vez, vilinski konj ne bo zapustil jezdeca ali dopustil da ta pade z njega. Izbrati znajo najhitrejše in najvarnejše poti skozi domačo pokrajino in tako lahko rešijo jezdeca pred dolgočasno dolgo potjo ali pa pred zasledovalci.
Konji te pasme so popolnoma beli, delujejo, kot da se jih umazanija sploh ne prime. Imajo elegantno glavo, posajeno na močan, a vitek vrat, dolge noge in ne predolg trup. Ta vrsta je hitra in spretna, vajena tekanja med drevesi, a zato morda malo manj učinkovita na kratke razdalje, saj niso trenirani za dir. Če si boste izbrali takega konja, vam bo moral prodajalec povedati osnovne ukaze v davninščini, če jih še ne poznate. Več znanja davninščine kot imate, bolje se boste lahko razumeli s konjem. Ukazi so sledeči:
Gánga fram: pojdi naprej
Blöthr: ustavi se
Hlaupa: teci
Gánga aptr: pojdi nazaj

IMETJE: Vilinski konj
KRAJ NABAVE:  
- Nädindel -> Razklani hrib -> Travniki


Flämski galoperji so, poleg Hadaraških vrancev, ena najhitrejših pasem konj. So srednje visoki, z dolgimi in močnimi nogami ter vitkim telesom. Njihov nos je popolnoma raven, imajo dolg vrat in globok prsni koš. Zelo so hitri tako na kratke kot na dolge razdalje, prav tako so dobri v skokih v daljino, medtem ko pa ne skočijo zelo visoko. Kljub temu, da so hitri so tudi zelo močni in manj temperamentni od Hadaraških vrancev in zato  primerni za bitke. Trušča se ne prestrašijo in brez težav nosijo polno opremljenega viteza, po potrebi pa še konjski oklep. Flämski galoperji so hitro učljivi konji, a imajo kot vse druge vrste tudi slabe lastnosti: pogosto grizejo ali brcajo. Če se te razvade ne zatre v mladosti, so lahko z njimi kasneje tudi večji problemi. Z njihovo udomačitvijo so začeli v Daretu, konji pa so postali tako znani in priljubljeni, da so jih začeli vzrejati tudi v drugih vasicah in mestih. So skoraj vseh barv: od temne peščenorjave, rdečkastorjave, do temnorjave, črne in temnosive, nikoli pa še niso opazili lisastih, pikčastih, belih ali svetlosivih - svetli odtenki so nasploh redki. Prevladujejo vranci in menjavi vranci (pol leta rjavo-črni, pol leta črni). Imajo značilno temno sivo-rjavo barvo oči, pri svetlejših očeh pa se dobro vidi črna zenica v obliki minusa.
Divje črede živijo na ogromni travnati ravnici med Daretom in Dras`Leono. Navajeni so na hude vetrove, dež ali sonce. Te konje se lahko najde tudi pri izviru reke Ninor, redkeje pa v Goščavi blizu reke, kamor sem pa tja zaide kakšen osamljen konj ali kobila, ki išče prostor za kotitev. Velikokrat se konji zadržujejo pri Jezeru Fläm, po katerem so bili tudi poimenovani, saj naj bi bili tu prvič opaženi.

IMETJE: Flämski galoper
KRAJ NABAVE:
-  Therinsford -> Konjušnica -> Hlevi


Meliano je zelo lep, eleganten in visok konj. Zaradi lepote in elegantnega gibanja, ga pogosto kupujejo plemiči in vladarji in ga uporabljajo kot paradnega konja ali konja za vlečenje plemiških kočij. Je hiter, močan, spreten in dober na dolge razdalje ter skoke v višino. Je konj živahne nravi, ki se hitro uči in je zelo vodljiv, če je dobro treniran. Ima dolg korak, energičen kas in elastičen galop. Konj pasme Meliano se dokaj hitro razdraži in je podvržen nihanju razpoloženja, marsikdaj je živčen in rahlo poskakuje med ježo, ali pa je samo depresiven in se usidra v tla ter ne premakne nikamor. Seveda se ga s prijazno besedo da vzgojiti v vzornega in zelo uglajenega konja, ki bo lastnika varoval in ostal z njim tudi v trušču in zmedi bitke.
Meliano je običajno konj v svetlih odtenkih, večinoma v beli, svetlo peščeni ali pa sivi barvi. Sem pa tja se najde kakšna izjema, ki je malenkost temnejša, a te so redke. Ima raven nos, včasih rahlo izbočene oblike in temne rjave oči, zelo močne zadnje noge in trpežna kopita. Zraste jim precej dolga griva, zato predvsem med predstavnicami ženskega spola, ki mu rade spletajo dolge kitke, velja za enega najlepših konj. Dobro vzgojen konj je primeren tudi za bitke.
Meliano konjev je največ med jezerom Tüdosten in gozdičkom ob njem, ki ležita blizu mesta Furnost. Prav tako zavzemajo območje, ki sega vse do reke Jiet, čez katero gre le malokateri konj. Veliko konj se zadržuje v Gozdičku pri mestecu Melian, kjer teče potoček, kamor redno zahajajo. Zgodi pa se tudi, da kakšna manjša čreda odide do jezera Leona in tam najde prostor za pašo, a to se ne dogaja pogosto.

IMETJE: Meliano
KRAJ NABAVE:
-  Therinsford -> Konjušnica -> Hlevi


Konj pasme Anorec je prej nizek kot visok. Ima dokaj širok prsni koš in močne noge, vrat je mišičast, nanj pa je posajena prefinjena in sorazmerno kratka glava. Ima dokaj ozek gobec, ki se proti čelu razširja, nos pa je rahlo izbočene oblike. Je spreten in zelo vzdržljiv, a ni tako hiter kakor Flämski galoper ali Hadaraški vranec. Primeren je za dolga potovanja, saj je zelo miren in vajen vseh terenov in vremenskih razmer. Anorec je tudi zelo prilagodljiv in ubogljiv in si hitro zapomni ukaze. Voditi ga je zelo lahko, saj ni pretirano temperamenten. Ima zelo prijazen in miren značaj. Zaradi vseh teh lastnosti je popotnikom najljubši konj.
Zanj najbolj značilne barve so odtenki rjave, sivo-rjave in sive. Najpogosteje je lisičje rjave barve. Včasih so pegasti ali lisasti.
Pasma je znana tudi po svoji sposobnosti, da živi v težkih razmerah, saj se lahko prilagodi izjemno vročemu in hladnem vremenu. Niso požrešni, so precej odporni na bolezni in imajo dolgo življenjsko dobo.
Anorci živijo na severno-zahodnem delu Alagaësije, med severnim delom Grebenja in najbolj zahodnim delom Du Weldenvardna. Ime so dobili po reki Anori, ki se izliva v veliko jezero pri katerem se črede zbirajo. Prebivalci Ceunona lahko konje videvajo ob jutranjih urah, velikokrat pa se jih opazi tudi blizu poti, ki povezujejo mesteca Therinsford, Carvahall in Ceunon. Veliko več konj se zadržuje ob jezeru. Kakšen konj zaide tudi do reke Ninor ali celo do grebenja, kjer pa jih je skoraj nemogoče opaziti saj teren poznajo kot lastno kopito in ne bodo se vam približali. Nekaj več Anorcev je na obrobju gozda in na jasi, ki je dobro skrita in malce oddaljena od Yazuaca in tako bližje reki Anori.

IMETJE: Anorec
KRAJ NABAVE:
-  Therinsford -> Konjušnica -> Hlevi


Je zelo močan konj višje, malo bolj obilne in čokate postave. Ima rahlo debelušen trebuh, močne noge in mišičast vrat. Običajno je svetlo rjave barve z gosto bledorumeno grivo in repom, ima pa tudi daljšo dlako nad kopiti. Ni hiter, niti temperamenten ali uporniški. Služi z veseljem in brez vodstva ne ve, kaj bi sam s seboj. Ta pohleven konj je zelo močan in vzdržljiv, zato je primeren za dolga potovanja, za vlečenje vozu ali za človeka z veliko opreme. Miren ostane v trušču nevihte ali bitke, čeprav vam ne bo v veliko pomoč, če si boste želeli pobegniti, saj hiter galop res ni njegova odlika. Izredno je ubogljiv, čeprav nekoliko len, in vedno vam bo zvest. Ne spada med najbolj inteligentne konje, a je zelo prijazen in dobrosrčen, kar se lahko vidi tudi v velikih, srnje rjavih očeh. Vlečnega konja lahko vidite in kupite le v konjušnicah, kjer ga vzrejajo in pa pri kmetih ali trgovcih.

IMETJE: Vlečni konj
KRAJ NABAVE:
-  Therinsford -> Konjušnica -> Hlevi
-  Hedarth -> Perinova konjarna -> Hlevi