Življenjepis
Sidar se je rodil kot četrti sin veleposestnika Endreka, ki je v svoji lasti imel obsežna polja na desnem bregu reke Ramr. Ker so bili bogati se Sidar ni smel družiti z drugimi otroci razen z bratom Grevenom in starejšimi Doranovimi otroci. V času, ko so se običajni otroci podil naokrog so njega in njegova brata starši učili kako upravljati s premoženjem in skrbeti za posestvo, od najetih učiteljev pa se je naučil malo pisanja, branja, zgodovine, osnove geografije.
Ko je Sidar dopolnil 16 let je ugotovil, da ima tri možnosti kaj lahko stori s svojim življenjem, kot prvo se je odločil, da se ne bo poskusil poročiti v bogato družino kjer bi mu najbolj prav prišli nauki njegovih staršev in bratov, tako sta mu ostali dve tradicionalni možnosti česa se bo lotil, lahko bi nadaljeval izobraževanje in se povzpel v višje kroge, ali pa bi se pridružil najemnikom, kjer bi, kakor si je to predstavljal imel žensk, pijače, hrane in slave kolikor bi si zaželel. Ko po dolgem razmisleku ni prišel do dokončne odločitve, je odločitev prepustil metu kovanca, padla je cifra in čez en mesec je napol mrtev ležeč na vozu pod žgočim soncem preklinjal svojo neumnost ter z še hujšimi besedami, ki jih ni povedal naglas saj mu sonce še ni povsem scvrlo možganov, preklinjal svoje nadrejene.
Vendar pa Sidarjeva ambicija ni bila, da bo do konca življenja, ki bi utegnilo biti še kako kratko, ubogal ukaze ter tvegal življenje za stvari ki se ga niso tičale. zato je v sedmih letih, kakor so njegove nadrejene pobirale bolezni, bitke, gostilniški pretepi, in nesreče, prilezel do vodilnega položaja v svoji združbi, od takrat se je precej manj bojeval ter veliko več jedel, pil in se podil za ženskami kakor poprej. Na njegovo nesrečo njegovi tovariši na njegov vzpon niso gledali z svetle strani, zaradi njihove nevoščljivosti se je neke noči napol mrtev in nag zbudil v obcestnem jarku v zanemarjeni ulici Dras-Leone. Te noči je k njemu prvič prišel Stekli mož. Sidar je sledil glasu v svoji glavi ter se še istega dne, oblečen v oblačila nekoga, ki je prevzel njegovo mesto v jarku, odpravil proti severu.
Naslednjih 16 let je preživel na severnem robu cesarstva kjer se je bojeval pod različnimi poveljniki, zdaj kot najemnik, zdaj kot cesarski vojak, plačo pa če se je le dalo pobiral od obojih, v tem času se je Steklemu možu pridružil tudi enoroki, njegova vest pa se je oglašala kot glas, ki mu je dal ime Šepetalec, ker mu slednji ni dal miru se je odločil, da je čas za novo spremembo, zato se je poslovil od vojske ter se napotil proti svojemu rojstnemu kraju v bližini Bullridga. Dvomil je da ga bodo doma sprejeli, najverjetneje sploh niso vedeli, da je še živ, toda to je bil edini kraj s katerim je čutil kakršnokoli povezanost, kot drugo pa je bil tudi naveličan svojega nemirnega življenja in računal je, da bi lahko s prihranki kupil malo zemlje, ki bo zadostovala za preživetje in jo bo lahko imel za svojo.
Trgovine in predmeti
Slovar davninščine
Odsotnosti
Obvestila
by 
