Bil je vroč popoldanski dan, Stani je bil v gozdu, že od malega je rad plezal po drevesih. Z leti je postal za svoja leta (štel jih je namreč 15) že izjemen lovec.
Ukrotil je lahko celo medveda volka ter podobne živali.Na drevo se je zavihtel tako hitro da ga skorajda nihče ni opazil se potuhnil tako da ga skorajda ni bilo videti nato je počakal da je mimo prišla kakšna žival se spustil z drevesa nanjo ter jo ukrotil brez kakšnih težav. Gozd je poznal kot svoj lasten žep in še posebej rad je vanj zahajal ponoči. Ni bil posebno močan je bil pa zato spreten pa tudi videl je bolje kot mačka.
Nenadoma je za sabo zaslišal hrup. Hitro se je dvignil na drevo in opazil extremno velikega človeka pri sebi je pomislil da to ne more biti človek niti kakšno dugo bitje ki ga je poznal, visok je bil namreč vsaj 3 metre. Pri sebi je premišljeval le kaj bi lahko to bilo ko se je spomnil pripovedovanj svojega očeta, ki je veliko prepotoval.Poskušal se je spomniti kako se reče tem bitjem a se ni in ni mogel spomniti. Medtem je začelo bitje teči nekam. Stani se je skrivoma plazil za njim po drevesih in neopaženo skakal z enega drevesa na drugega. Po kakšne pol ure se je zmučil in sam pri sebi pomislil kakšno bitje mora biti to da lahko teče tako dolgo časa s tako hitrostjo.Naslonil se je na deblo da bi se spočil.
To be continiuned,..