Wylin in Lean

Naslov sporočila: Wylin in Lean Ned Maj 18, 2008 3:18 am

OSEBNI PODATKI:

÷Ime: Wylin
(~izgovarja se Wajlin)

÷Rasa: vilinka

÷Vzdevek: Wyl, Wildy

÷Priimek: nima priimka in so jo od nekdaj klicali Wylin Divja (Wylin the Wild)

÷Ime očeta: Gharin (vzgajal jo je človeški oče, ki je imel z njeno materjo le romanco, njen oče pa je neznan vilin)

÷Rasa očeta: vilin

÷Ime matere: Elilla

÷Rasa matere: vilinka

÷Imena bratov-sester:
-polsestra Eäredien (po mami)
-polsestra Ester Clementina (po očetu-nima prave krvne povezave)

÷ Ostali sorodniki:

-sestrična Sienna Elil' Nerin
-sestrična Leassi Ental
-sestrična Ain Saiph
-sestrična Selyna Elil' Nerin
-sestrična Gwyra Grion

DOBRI LJUDJE:

÷Znanci: Gwyra, Maenic, Gelira, Eäredien, Lanei, Fallea, Avian, Kana, Valour, Nylen, Kitchi, Andur, Dominos, Rikam, Saiaron Parawel, Orlin, Ester Clementina, Asturien Enailin, Helga, Eliseo, Maeveneth, Kali, Yrrthas, Nymeria Wulf, Gronvak, Alysto, Adrian Gregorovič

÷Prijatelji: Sienna, Leassi, Avani (pivski prijatelj)

÷Najboljši prijatelji: Lean, Ain, Selyna

÷Simpatije: Sergio! (pivska simpatija), Yrrthas, Eliseo

÷Ljubezni:

÷Učitelji:

÷Učenci: ~~Sienna (izučena), Asturien Enailin (neizučen)~~

SLABI LJUDJE:

÷Tekmeci: Loki, Tronir (pivski tekmec)

÷Sovražniki: Tronir

ZMAJ:

÷Ime: Lean

÷Spol: M

÷Barva: Rdeč, z zlatimi rogovi in zlatimi očmi.

÷Napad: 12

÷Obramba: 12

÷Moč: 13

÷Spretnost: 13

ŽIVALI:

÷Domača mačka
÷Točke, ki jih prinese: +1 znanja: krotenje

KONJ: /

÷Ime:
÷Vrsta:
÷Napad:
÷Obramba:
÷Moč:
÷Hitrost:

IMETJE:

÷Predmet: Navaden lok (z dodatki)

÷Opis predmeta: Lok iz prožnega lesa, primernega za lok. Na njem je vdelan smaragd in gravura: Iet brisingr gata, Iet istalri wyrda.

÷Točke, ki jih prinese: +20 bojevanje: lokostrelstvo

÷Predmet: 2x Sai

÷Opis predmeta: Neokrašen.

÷Točke, ki jih prinese: +11 bojevanje: bodala, +11 bojevanje: bodala

÷Predmet: Bodalo

÷Opis predmeta: Neokrašeno preprosto železno bodalo z ročajem ovitim v usnje.

÷Točke, ki jih prinese: +2 bojevanje: bodala

÷Predmet: Meč zmajevega jezdeca

÷Opis predmeta: http://www.shrani.si/f/2F/a6/35dAyXX9/mec-wyrda.jpg

÷Točke, ki jih prinese: +30 bojevanje: mečevanje

÷Predmet: Ellesmerska čelada

÷Opis predmeta: Vilinsko elegantna čelada, okrepljena z magijo.

÷Točke, ki jih prinese: +10 bojevanje

÷Predmet: Dolga verižna srajca- okrepljena

÷Opis predmeta: Lahka verižna srajca okrepljena z Rhunönino magijo.

÷Točke, ki jih prinese: +20 bojevanje

÷Predmet: Usnjeni škornji

÷Opis predmeta: Trpežni rjavi usnjeni škornji.

÷Točke, ki jih prinese: +6 bojevanje

÷Predmet: Mošnjiček z zdravilnimi zelmi

÷Točke, ki jih prinese: +2 znanje: zdravilstvo

÷Predmet: Pas z nožnico

÷Točke, ki jih prinese: + 1 bojevanje: mečevanje, + 1 znanje

÷Predmet: Faelnirv

÷Točke, ki jih prinese: +5 magija, +10 bojevanje, +5 znanja: govorništvo

÷Predmet: Aren
÷Točke, ki jih prinese: +30 magija

÷Predmet: Venček
÷Točke, ki jih prinese: +1 znanja: zapeljivost

Kronika:
2007: Regata?, vadbišče
2008: Ellesmerski karneval, Žvrgoleči ptič-Krčma (delitev zmage z Avanijem na pivskem tekmovanju), na Eragonovem trgu se sestane s Sienno-posodi ji lok, sprevod jajc, z Ain nadaljujeta Siennin uk v Nädinelu
2011: Ellesmera-Žvrgoleči ptič-Krčma (žalostna, ker zamudila Synarjevo rojstvo, sreča Asturiena s katerim se odpravi proti kovačiji
~skrivnostno izginotje~
2016: (Leanu končno uspe Wylin prebuditi iz desetletnega sna-meditacije med katero se je združila z gozdom, drevo pa ji je pomagalo pri preobrazbi v rogato vilinko)
domovanje (Lean spoznava Wylin z vsem kar se je zgodilo v njeni odsotnosti, očistita zapuščeni dom in pobereta stvari)
Farthen Dur (v meču se naje, spozna Helgo, neznan škrat jo povabi na nalogo, v dvorani sprejme nalogo, pred vrati se sreča s Selyno in Finnvaro, v skupini pozna poleg tega le Dominosa)
Hadaraška puščava (zasuti hodniki)
Rojstni dan foruma: tekmovanje v skaknju v rečah, na srečelovu zadene mačko, na zmenku z Yrrthasom, naredi si venček

Naslov sporočila: Re: Wylin in Lean Pon Maj 19, 2008 5:02 am

Nekaj o Wylin:

Starost: 128 let

Rojstvo: Rojena poleti v Farthen Duru

Značaj: Je prijazna in tiha. Svoja čustva zaupa le zmaju, ki ji je zvest in se nikdar ne pogovarja z drugimi bitji. Sovraži tiste, ki drugim prizadevajo bolečino. Rada sama s svojim zmajem leti nad morjem in Hadaraško puščavo. Je nezaupljiva do tujcev. Rada bi maščevala očetovo smrt tako, da želi pokončati Galbatorixa.

Zunanjost: Ima rdeče lase s svetlimi prameni. Njene oči so ozke in sivozelene. Ušesa so srednje velika in nekoliko zašiljena. Obrvi ima tanke, redke in svetle, oblika spominja na strešico. Ima polne ustnice, barve jagode. Nos ima majhen in lepe oblike. Njen obraz je ovalen, telo pa je vitko in neširokih ramen. Kot polvilinka je lahka, oblečena pa v usnjene jahalne hlače in platneno srajco. Pozimi je oblečena v oblačila iz kož in volne, poleti pa nosi ali platneno haljo ali platneno srajco in hlače. Obuta je v ponošene a vzdržljive čevlje iz debelega usnja. Na hrbtu ima lahek nahrbtnik, na prstu pa znamenje gedwey ignasia. ((nekaj podatkov o njeni zunanjosti je tudi v opisu v Začetku))

Nekaj o Leanu:

Jajce: Wylin njegove rubinaste črepinje hrani v nahrbtniku.

Starost: 108 leta

Rojstvo: Rojen v Du Weldenvardnu v Wylininem naročju, kadar je imela 20 let.

Zunanjost: Ima rubinasto rdeče nazobčane luske, na trebuhu pa mehkejše rdeče plošče. Njegova krila so velika, njihovo opno pa precej trdno. Ima ostre zobce, na repu pa nevarne zlate osti. Ima zlate ukrivljene rogove in globoke smaragdne oči. Na hrbtu ima pritrjeno lahko sedlo iz kož. Zobje so dolgi in ostri, bele barve. Ima oster vid, tako kot Wylin, le, da še bolj oster. Na njegovem repu je polno ostrih bodic. Tako, da so njegovi zobje, rep, rogovi in ogenj ubijalski.

Značaj: Je divji in samosvoj. Globoko v srcu ljubi Wylin in bi jo branil pred komer koli. Ne pogovarja se z nobenim, razen z Wylin. Najraje, tako kot Wylin leti nad prostranstvi. Svojo magijo posoja Wylin.

Naslov sporočila: Re: Wylin in Lean Pon Maj 19, 2008 5:06 am

Reavstone

Švistnilo je in puščica se je zadrla v strohnjeni les tarče. Barve so bile tako obledele, da si komaj razločil kje je katera barva. Gharin se je dvignil; natančen strel je sprožil iz klečečega položaja. Dolge svetle lase si je vrgel na hrbet in se ozrl k Wylin. Le zavistno in spoštljivo ga je pogledala; zakaj je on vedno zadel sredino ona pa ne? Pogledala ga je tako sumljivo, kakor bi mislila, da je goljufal. On se ji je le nasmehnil in velik lok podal v njene razprte dlani. Postavila se je nekaj metrov naprej od mesta iz kjer je streljal njen oče. Na tetivo je prislonila puščico in napela lok. Bil je iz jerebike, tetivo pa iz posebne dlake neznane dolgodlake živali. Lok ji je bil izjemno všeč, vendar ji oče ni nikoli povedal od kje ga je dobil. Surdijec ji je popravil prijem in ji pokimal. Zavzdihnila je; streljanje ji ni šlo tako od rok kakor očetu. Kaj bi dala, da bi znala streljati kakor on.

Puščica je ravno poletela skozi zrak, ko jo je lahen vetrič potisnil iz začrtane smeri. Puščica je pristala na robu tarče, njen oče pa se je odpravil iskati puščice, Ko se je vrnil ji je dejal:"Dobro ti je šlo danes. Vendar bi morala malo hitreje streljati. Če te kdo napade se moraš hitro odzvati. Če bi takoj izprožila puščico, tisti vetrič ne bi spremenil smeri tvoji puščici. Pa še to, imej več zaupanja vase. Če boš mislila, da je nemogoče zadeti sredino tarče se krepko motiš. Saj se tudi jaz nisem naučil v hipu streljati. Za to potrebuješ veliko vaje. Zdaj pa pot pod noge, zavetišče morava najti preden naju ujame nevihta." Ozrla sta se k oblačnem nebu iz katerega je že začelo na lahno padati. Rdečelaska je stekla po tarčo, ter odhitela za očetom.

Prav kmalu sta našla jamo na skalnatem robu gozda. V votlini sta zakurila ogenj in se zavila v odeje. Wylin je zrla v ogenj kakor bi jo nekaj na tem preprostem ognjičku pritegnilo. Že od malega je šestnajstletnico pritegnil ogenj. Njegove brezkončne globine, tisti dimni vonj, tista žareča barva, ki te je potegnila v svoj svet. Gharin jo je pogledal na nenavaden način, saj je že dlje časa opazoval kako zre v ogenj. Vedel je, da ji bo v prihodnosti ogenj veliko pomenil. Nekateri so iz gibanja dima celo razbirali prihodnost. Svetlolascu se je ta način prerokovanja zdel brez pomena, saj je bilo gibanje dima odvisno od vetra. Wylin pa je vztrajno govorila svoje. Po njeno ni bil pomen toliko v gibanju dima, vendar v globinah ognja. Sploh ni opazila, da jo je opazoval. Zdelo se je kakor, da bi padla v nekakšen trans. Gharin se je moral nasmehniti, stresel jo je za ramena in povlekel njeni dlani k sebi, saj so bile ledene, kljub toploti ognja. Njena stopala pa tudi.

Použila sta nekaj malega in ob večernem obroku poslušala naliv in bučanje vetra. Nebo so stresali gromi, preko nebesnega svoda pa so se bočile mogočne strele. To izživljanje narave sta oče in hčerka kot ponavadi opazovala. Vsak zazrta preko nevihte, preko črnega neba, v tiste nedotkljive misli in vprašanja, ki so se jima postavljala v glavi. Naposled sta se ulegla in se zazrla drug drugemu v ovalni obraz. Na očetovem obrazu je rdečelaska prepoznala svoje poteze in poteze svojih prednikov. Oče ji je bil hkrati tako podoben in drugačen, da je bila vsa zmedena. Vse poteze je imela očetove, le zelene oči, zašiljena ušesa, tenke obrvi in rdeče lase je podedovala po materi. Surdijec je le redko govoril o njej, vendar se ni pretvarjal, da ni bila vilinka. Saj je bilo to že na daleč razvidno. Ušesne konice si je lahko skrila za lase, tako, da v mestih ni imela težav.

Spolh pa je bil njen oče samotar in je zdaj po gozdovih in čistinah uril svojo hčerko. Učil jo je lokostrelstva, mečevanja, kopjaništva, ter jo poučeval o mnogočem. Tako je recimo obvladala pisanje in branje, brez težav je naštevala zgodovinske dogodke, ki so se dogajali Alagaësiji. Obvladala je imena mnogih rastlin in živali, ter presodila katere so nevarne ali strupene. Ko sta potovala ob morju jo je Gharin naučil plavati in obljubil ji je, da bo naslednjo možnost učenja jadranja takoj izkoristil. Njen oče se je zdel neizčrpen vir znanja in vedenja. Preložila si je lase na drugo stran obraza in opazovala ogenj. Škrabljanje dežja jo je zazibalo v sen tako, da sta se z Gharinom naslednji dan zbudila v jasno jutro.

Še zadnje meglice so se podile po dolini, preganjal pa jih je naraščajoč veter s severa. Oprano nebo se je zdelo še bolj modro, zrak pa je bil še nekoliko vlažen. Pojedla sta zajtrk in pospravila. Hodila sta ob obrobju gozda proti očetovem rodnem mestu Reavstonu. Mesto ji je bilo neznansko všeč, tudi zaradi bližine morja. Med hojo ji je razlagal mnogo reči, o tem kako učinkovita je rastlina saitehra za celjenje ran, pa vse do različnih tehnikah jadranja. Skoraj vsak dan ga je vprašala kaj o njegovi preteklosti, vendar ji je na ta vprašanja le redko odgovoril. Najbolj jo je zanimala mama, prav vsako podrobnost o njej ga je izprašala, od tega, če je bila višja kakor ona, do tega koliko let je imela. Izvedela pa je le to, da je bila njena mati vilinka Ellila, njen dom pa je bil v Osilonu. Imela je take rdeče lase kakor ona, ter iste mahovnate oči. Nadalje naj bi bila nekoliko višjega položaja, izvedela pa je tudi, da naj bi bi bila izjemno pametna, ter lepa. Po dolgem dnevu sta se spet ustavila in prespala noč v zavetju narejenem iz mladike.

Naslednji dan sta na vidiku že zagledala obmorsko mesto. Po precej dobro vzdrževani tlakovani potki sta se podala proti mestu. Rada je bila v Reavstonu, vendar je vedela, da jo čaka dolgočasen dan. Oče bo nakupoval vse potrebno za potovanje, ter njo vlačil s seboj. Nekaj zelišč je moral tudi oddati trgovcu, ki jih je nato poslal Kali, drobni ženički v Aberonu. Njena trgovinica je bila Wylin všeč, ker se je zdelo, da prodaja vse sorte blago. Ta redka zelišča sta nabrala z Gharinom, ter jih prodajala, saj so bila izjemno učinkovita za zdravljenje. Dan je počasi mineval, Gharin pa je prodal zelišča, nekaj lepo izrezbarljenih palic in nekaj zajčjih kož.

Končno je rdečelaska dočakala konec dneva in s svojim ljubim očetom sta se odpravila iz mesta in si našla zavetišče. Tam ji je Gharin povedal:"Jutri pa greva jadrat prav? Skrajni čas je, da se tega naučiš. Prav sramotno bi bilo, da bi s takim očetom, ki je pol življenja preživel na barki, ne znala jadrati." Pri tem se ji je nasmehnil, saj je bil tudi vesel, da je uspel nakupiti vse potrebno in se mu ne bo treba še en dan mučiti v mestu. Namreč tudi on ni maral takih dni, vendar so morali prodajati in kupovati, če so želeli preživeti. "Oče, kaj ti si res pol življenja preživel na ladji?" Ga je vprašala Wylin, Gharin pa ji je odgovoril:"Ne, seveda ne, ampak četrt življenja pa najbrž. Nekoč sem bil del posadke trgovske ladje. Zdaj pa spat, to zgodbo ti bom povedal naslednjič. Jutri se boš učila jadranja tako, da moraš biti spočita." Poljubil jo je na čelo in se zleknil na svojih odejah. Oče je hitro zaspal, šestnajstletnica pa je bila tako razburjena, glede naslednjega dne, da je komaj zatisnila oko.

[To je dokončan prvi del. KOMENTIRAJTE!]

Naslov sporočila: Re: Wylin in Lean Sre Avg 20, 2008 11:13 pm

1. poglavje: Beg iz Ellesmere

Bila je temna noč brez zvezd, ko se je prelepa mlada vilinka sprehajala po Eragonovemu trgu. Imela je dolge nekoliko kodraste rjave lase, ki so se ji v veličastnem slapu usipali po slokem hrbtu. Obraz je bil ovalen, oči pa mahovnato zelene barve. Izražale so nedolžnost in upanje, če pa si se dobro zazrl v njene oči si videl trpljenje in obup. Prisrčen nekoliko prifrkljen nos ji je kraljeval sredi belega obraza, pod njim pa so svoje mesto imele polne ustnice rdeče kakor zrele jagode. Iz rjavih kodrov so se videli vršički zašiljenih vilinskih ušes. Vilinka se je zdela popolna; krasil jo je dolgi beli vrat, nežne bele dlani ter vitka postava. Dekle ni bilo naličeno in ni nosilo nakita, vsa njena lepota je bila naravna. Oblečena je bila v preprosto belo obleko, ki je bila stisnjena pod prsmi, nato pa je prosto padala ob telesu.

Prispela je do marmornega vodnjaka, ki so ga krasile izklesane intarzije. S prsti je drsela čez le te ter opazovala kako se v vodi globoko pod njo zrcali luna. V mesečini se je na levem prstancu zasvetlikal zaročni prstan okrašen z majhnimi diamanti, ki so se zdeli kakor kapljice vode na srebrnem obročku. V vodo pod njo je padla drobna solza, ki je prej drsela čez njeno lice in sprožila krožne valove v vodnjaku. Solza je na moč spominjala na diamante na njenem prstanu in videlo se je, da bi ga lepotica najraje vrgla v luknjo pod seboj. Zaihtela je, se odmaknila od vodnjaka ter stekla preko praznega trga do velike hiše v najmanj oddaljeni ulici od trga.

~*~

Children gaze open mouth
Taken by surprise
Nobody down below believes their eyes

Stoji. Ob njem.
Vilini si občudujoče ogledujejo prelepo nevesto. Vse zasije soj njene lepote, nihče se mu ne more upreti. Tudi ženin ob njej ni grd. Nasprotno. Izjemno čeden je. Ima do ramen dolge črne lase ter globoke sive oči. Nevesta bi morala biti srečna, vendar iz vsake pore oddaja žalost. Njen oče je presrečen. Ravnokar jo je pospremil pred oltar, kjer jo je čakal prelepi plemič. Zaročni prstan na levem prstancu ji razžira kožo. Vsaj tako se ji zdi. Pred njiju stopi lepa duhovnic Tanya, ki ju bo povezala v večnost. V neželen zakon. Vsaj z vilinkine strani. Po licu ji spolzi drobna solza. Taka kot sinoči. Ženin dvigne roko in jo s prstom obriše, saj spremlja vsak njen migljaj. Vidi se, da bi ga najraje udarila, vendar vsi to prezrejo. Njena lepota zastre vse. Ona pa se le sunkovito odmakne. Še duhovnica ne opazi vilinkine sovražnosti. Rjavolaska dvigne pogled in se zazre v njegove sive oči. Tako monotone. Nič skrivnostne. Sive. Brezbarvne. Vedela je, da bi bilo vsako drugo dekle očarano, vendar ona ni vsako dekle. Njo ne pritegnejo privlačni črni lasje in prelepe oči. Ne pozna ga. Zanjo je tujec. Nič več kot to in nevesta ve, da se ne more poročiti z njim. Ne z njim, okoli katerega kroži toliko govoric. Spusti pogled, saj jo njegove vpadljive oči vznemirjajo. Duhovnica začne govoriti. Zanjo tuj jezik. Ujame zaročenčev Da in ve, da je zdaj ona na vrsti. Poroka se izreka v davninščini, zato ni moč uiti začaru, ko enkrat rečeš usodni da. Ne bo zmogla. Niti reči Ne. Sliši kako Tanya premolkne. Nekaj mora reči. Vendar molči. Sive oči jo pozorno opazujejo. »Ne!« Zakriči vsa presunjena, kraljici v obraz. Steče s prizorišča, čuti Elijahovo roko kako jo poskuša zagrabiti za obleko. Vendar je ona hitra. Hitrejša od njega. Nihče ne uporabi magije, da bi jo ustavil. Njena lepota še vedno jemlje dih. V prelepi poročni obleki beži z Eragonovega trga vse do hlevov. Čudovite čipke in svila so strgane. Ni ji mar za to. Sovraži svojo poročno obleko. S sebe zbrca in strže vrhnjo obleko in ostane le v spodnji beli obleki. Vsi jo z odprtimi usti opazujejo, nikomur ni mar, če nevesta beži z lastne poroke.Vesela je, da ji je vsaj enkrat prav prišla ta lastnost, ki bi si jo želelo mnogotero dekle. Vendar bi si bežeča vilinka veliko raje želela grdoto in revno življenje. Bogastvo jo je ubijalo. Ellesmera jo je utesnjevala. Svoboda ali smrt. To je bil njen rek. Ni bila ponosna na lastno družino, ne na njihov moto. Lepota, bogastvo in uspeh. Končno je dospela do hlevov. Za sabo je slišala hrup, ki se je sprožil ob njenem begu.

»Rain! Kje je Liberty?« Je zaklicala lepotica čez celotne hleve ter preplašila mnogo konj. Njen prijatelj je bil v trenutku pri njej in za sabo vlekel prelepo belo kobilo. »Res odhajaš? Nisem mislil, da ga tako sovražiš. Se bova sploh še kdaj videla? Nekaj trikov s konjem bi ti moral pokazati,« je govoril Rain in ji pomagal na konja, ki je bil že osedlan in pripravljen na dolgo potovanje. Vilinka je nekako načrtovala beg, saj si je v torbo, ki je bila obešena ob Libinem sedlu spravila hrano, vodo in oblačila. »Po mojem se bova še videla. Življenje je dolgo, če si vilin. V Tronjheim grem, vendar tega ne reci nikomur. Šla bom k teti ter počakala nekaj časa, da se pomiri položaj. Nato se bom vrnila. Upam, da se bosta oče in mati medtem spametovala. Če ne odidem za zmerom. Tisti triki me pa res zanimajo,« je dejala ubežnica, pritisnila prst na ustnice in mu pomežiknila. Konjar ji je žalostno pokimal in lopnil kobilo po ritnici.

Bye bye beautiful

Lib je odkopitljala iz hlevov ter odgalopirala do stražnice mesta, kjer bosta odšli iz prestolnice. Še prej je slišala kako je eden od njenih redkih prijateljev, ki je skrbel za njeno veliko ljubezen- konje zaklical: »Pazi nase! Škrati so se mi vedno zdeli sumljivi.« Lepotica se je prvič v življenju s širokim nasmehom zasmejala in skoraj padla iz sedla. Nikoli v življenju še ni bila tako srečna. Bežala je iz te preklete Ellesmere. To vilinsko mesto ni bilo več njen zapor. Bila je prosta. Svobodna. Ustnice ji je preletel zadnji nasmešek in osredotočila se je na jahanje. Zdirjala je skozi napol odprta vrata stražnice ter zavriskala od veselja. Jezdila je po gozdni poti ter opazovala kako stara drevesa drsijo mimo nje. Nič več teh dolgočasnih dreves. Le puščava. Peščena puščava. Nato pa gore. Beorsko gorovje jo čaka. Če je bilo res kar so pripovedovale zgodbe, naj bi bilo resnično mogočno.
S temi prelepimi mislimi je vilinka odjezdila novim dogodivščinam naproti.

[Malo sm dramatizirala upam, da vas ne moti. Ok končno 1. poglavje 2. dela, v katerem bo govora Wylininih starših. Dodajala bom tudi kakšne odlomke iz pesmi, ki se mi zdi, da pašejo zraven, neki podobnega je tuj Ain na Moonlight forumu delala. Če najdem bom dala še kkšno sliko, da obogatim življenjepis. Prosim komentirajte!! Predvsem pa prosim, da se še drugi lotite pisat življenjepisov! Predvsem adminke! 2. poglavje pride kmalu še, ki je to tko kratko. Very Happy