Filozofske debate

Po mojem mnenju ne, vendar je človek pač nekako moral razeliti in poimenovati tudi to. Mar potem sploh obstajajo minute, sekunde, ... saj smo vendar ljudje določili to.

In to nas privede do večnega vprašanja. Ali čas je, ali čas biva. Ali je čas bivajoč ali nebivajoč.

Po mojem mnenju je bivajoč .. pa čeprav ne znam razložiti zakaj temveč se mi preprosto tako zdi.

Argumentiraj, argumentiraj.


Heraklit je v svoji pesmi rekel: »Čas je otrok, ki se s kamenčki igra: otrok na prestolu!«

Torej je otrok, ki je nedolžen in obenem krut, saj še ne ve, da njegova igra s kamenčki obrača svetove in življenja neštetih bitij, ki vsako zase občuti, kakor da čas mineva zgolj zanj ali zanjo.

Toda to nam ne pove ničesar o tem ali čas biva. To vprašanje, namreč ali čas biva si je kot prvi zastavil Aristotel v knjigi Fizika nanj poskusi odgovoriti. Najprej o bivanju časa podvomi: »En del časa je bil in [zdaj] ni bivajoč, medtem ko drugi del šele bo in še ni bivajoč. Iz teh pa sestoji tako neomejeni čas kakor tudi vsakič od nas privzeti čas. Kar pa je sestavljeno iz nebivajočega, o tem sklepamo, da ne more deležiti v realnosti (v biti)« (Fizika, 217b37–218a3).

Nato pa pride do sedanjosti. Ali sedanjost namreč ne biva? »Zdaj ni del [časa]: del namreč meri, celota pa mora biti sestavljena iz delov, toda čas, kot se zdi, ni sestavljen iz zdajev« (ibid., 218a8)



Torej, kakšna je pri Aristotlu razlika med zdajem in časom?

Citiram :

Marko Uršič -> objavljeno v reviji Emzin, XVIII, 3–4 (2008), v tematski številki Čas, str. 53–55.

Ali je še kaj bolj očitno od tega, da čas »biva«? Kamorkoli se ozremo, v svet ali vase, povsod naletimo na čas: ure, ki ga merijo, so zunaj in znotraj nas, od velike vesoljne ure do elementarnih delcev, ki tvorijo naše tkivo. Iskanje izgubljenega časa je eno izmed naših osrednjih in obenem najbolj brezupnih hotenj, kajti – kot je rekel stari Heraklit – »v isto reko stopamo in ne stopamo, smo in nismo«. Paradoks časa je ravno v njegovi neulovljivosti, čeprav je čas ves čas z nami in v nas. Kadar ga hočemo zgrabiti, nam zdrsne skozi prste kakor drobni pesek v klepsidri; kadar ga hočemo znanstveno opredeliti, določiti in izmeriti, si moramo pomagati z gibanjem, prostorom in števili, tj. z nekimi drugimi modusi bivanja, ki čas sicer »ponazarjajo«, »predstavljajo«, a sami niso čas. Najbolj ga občutimo v sebi, v svojem minevanju, staranju, »umiranju na obroke«, proti kateremu se nenehno borimo. A kljub neizbežnosti spoznanja, da nismo večni, se nam pogosto zazdi, da se znotraj sebe ne staramo, da se duša ne stara, niti pogled, oči, ki so »okno duše«. Ko se, na primer, pogovarjam z mladimi (in to se pogosto v svojem poklicu profesorja), se mi zazdi, kakor da sem eden izmed njih, namreč v izmenjavi misli, idej, v odnosu do skupnega sveta, toda temu kmalu sledi streznitev, ki jo razbiram tudi iz njihovega odnosa do mene: meni je vsekakor poteklo že več časa kot njim. Toda kje je ta čas? V mojih spominih, izkušnjah, znanju, v mojih sivih laseh? Mar vse te »reči« ne bivajo v sedanjosti, prav tu-in-zdaj, tisti trenutek, ko mislim, govorim ali pišem? Izgubljeni čas je znotraj mene, le kje drugje bi ga našel? V meni je tisti Kairos, »pravi trenutek«, v katerem se presega in razrešuje neizogibno minevanje Kronosa, Časa, krutega starega boga, o katerem grška mitologija pripoveduje, da je skopil svojega očeta Urana, se pravi, odvzel moč večnemu Nebu, in da žre svoje lastne otroke, čeprav slednjič tudi njega vrže s prestola Zevs, vladar »novega«, človeškega vesolja, kozmosa, v katerem naj bi bil kljub vsemu navideznemu kaosu in neizogibnemu zlu zagotovljen – gledano sub specie aeternitatis – »višji« smisel v večnosti, ki odrešuje čas in z njim nas, njegove v minevanju tavajoče otroke.
itd.


Morda pa obstajajo vzporedne univerze, kjer se dogaja preteklost ponovno, odvija prihodnost in kjer živimo sedanjost - vendar pa ima vsaka dimenzija svojo "sedanjost". Tako pravilni zdaj sploh ne bi ostajal, saj bi bilo tako za vsakogar nekaj sedaj.

Da, to je zanimiv sestavek, in ravno iz tega sestavka sem jemal Aristotlove citate.

Sicer ti pa ta sestavek ne poda zadostno argumentiranega odgovora. Oziroma odgovora sploh ne poda.

Povsem na dnu prejšnega sporočila sem ti podal svoje mnenje glede tvojega zastavljenega vprašanja glede Aristotla.

Da, a če so različni zdaji, ali kako, da potem hkrati ni nobenega? In kako potem, da zdaj ni del časa. Torej čas ne biva, zdaj pa biva. In sta po mnenju Aristotla ločena le zaradi razlage, ali sta morda res dva različna pojma.

Ali pa čas biva morda samo zaradi živih bitij? Če bi vsa živa bitja pomrla, vsi procesi bi se ustavili, bi čas še tekel? Ali pa ga morda ravno premikanje poganja?

Ali bi čas še obstajal pri absolutni ničli? Takrat se namreč vsi atomi prenehajo premikati. Kar je ravno to po čem si vpraševal v svojem drugem vprašanju. In če se vse ustavi, ali ni morda tako, da se tudi čas ustavi?
Kdo bi vedel.

Ne moremo vedeti zagotovo, saj ne vemo iz katere snovi je čas. Oz. kaj sploh je natančno čas.

Že res, a tedaj se ne bi nihče zavedal da čas teče, in tedaj, ali bi čas sploh tekel?

Ali drevo zahrešči, ko pade na tla v gozdu, a ni nikogar da bi to slišal?

Vedno nekdo sliši padec drevea - če ne drugega mikroorganizmi (zaznajo) oz. druga bitja gozda.

Ali čas sploh teče? Ne vemo. Morda pa pada, skače, ...

Toda, če bi ne bilo nikogar, popolnoma nikogar, ali bi zahreščalo?

Da, morda stagnira, morda ga sploh ni. Je le nekaj, da se ljudje zamotijo.

Še en način več, da si je človek razložil po svoje nekaj njemu neznanega.

Najverjetneje res nekaj takega, vsaj nekaj takega sem tudi jaz prej omenil. Je pa kar naporen čas, za razložiti. In vzame precej časa.

P.S.: A sedaj uvoziva temo is čveka, ali še misliš kaj povedat o času, ker se meni resnično več ne ljubi razpravljat o času.

Lahko preideva na spam
Ker spam ni natančno določen, lahko vsak trdi, da je za njega nekaj spam. Za nekoga drugega pa to ni spam temveč normalno sporočilo. Moje mnenje ...

Spam je po definiciji iz moje glave Stupid Pointless Annoying Message.

Drugače je pa definicijo težko najti.

Hehe ko pa imamo ljudje tako različna mnenja glede toliko stvari
V bistvu lahko vsakdo imenuje karkoli, kar mu ni všeč, za spam.

Seveda. Toda glede na to kar sva napisala v chatu, sva prišla celo do takšnih ekstremov, da ni nič spam, in da je vse spam. Torej, kaj zdaj je spam.

Ali je spam morda le če v sporočilu napišeš npr.:
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll

Ali je spam tudi kaj drugega?

Zdi se mi, da je zgornji primer spamu ša najbližji -> lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
To namreč resnično nikomu drugemu, razen piscu neki pomenilo pointa ...
Tako lahko sklepam, da je spam mnogo težje določiti kakor smo mislili.

Zaradi postavitve novega vprašanja sem podal dvojni prispevek > Ali spadamo ljudje med primate?

Jeeeej, še ena debata.

Prva in najbolj pomembna razlika med večino primatov in človekom je kultura.
Mi imamo kulturo, primati je nimajo. Torej nismo primati. Debata zaključena, razen če podaš argument v smer tega da smo primati.

Ne boš prišel tako zlahka skozi hehe
Tudi primati jo imajo. Opice namreč živijo v nekakšnih primitivnih skupnostih. Prav tako pa smo potem po tvojem mnenju nekoč bili primati, ko še nismo razvili kulture?

Biološko sicer vsekakor spadamo med primate. Spadamo namreč med hominoide. Toda


1.Pokončno telo in dvonožna hoja, energetsko učinkovita. Roke osvobojene.
2.Rokovanje, 5 gibljivih prstov z blazinicami za zaznavanje in palcem za dober prijem- osnova za vso tehnologijo.
3.Sprednje okončine zelo gibljive, tudi v predelu rame, širok spektor manipulacije.
4.Zelo dober vid- 3D, razločevanje barv, presoja, kako daleč je neka stvar, orientacija v prostoru
5.Povečani možgani, kompleksnejši, signale v možganih interpretiramo, se lažje premikamo…
6.Razumevanje različnih abstraktnih izrazov, sposobni komunikacije
7.Družabnost, jezik pospešuje kontakt med ljudmi
8.Glasilke: proizvajamo različne glasove- razvijemo jezik, inf. Sporočamo dalje.
9.Pomen hrane in predelave hrane:pridelujemo in predelujemo lahko vse vrste hrane, absorbiramo hranilne snovi iz vse hrane- smo prilagodljivi.
10.Fiziološka fleksibilnost- sistem potenja, ker nimamo dlake, preživimo v vročih, suhih podnebjih.
11.Spolna sprejemljivost: ženska lahko zanosi vsak mesec, nosečnost je dolga in odraščanje tudi
12.Povezanost para, oba roditelja skrbita za otroka.

To nas ločuje od večine primatov ter drugih živali in je povzročilo razvoj kulture.

Moja mneneja, ki se tičejo tvojih točk:

1. Razvili smo jih, ker so nam v našem okolju bolje koristile takšne roke - opicam bolj koristijo daljše roke zaradi skakanja po drevesih, česar človek ni zmožen tako dobro početi kakor ostali primati.
2. Podobno kakro pri mojem mnenju glede 1. točke - tako smo se razvili zaradi okolja.
3. Enako kakor 1. in 2. točka ...
4. Tukajda se strinjam, da smo bolj razviti.
5. Že res, da imamo povečane možgane ter ostale trike, ki pridejo v paketu zraven ... toda človek brez ekipnega dela ni zmožen ubiti gorile, medtem ko ena gorila lahko ubije enega ali celo več ljudi.
6. Tudi žival lahko naučiš, da razume različne ukaze. Prav tako, pa imajo nekatere živali tako zelo razviti sistem komuniciranja, da ga človek še sedaj ni "pogruntal."
7. Pospešen kontakt med ljudmi, večja skupnost, večja konkurenca, večja tekmovalnost, ...
8. Vsaka živalska vrsta ima svoj jezik, ki ga človek pri mnogih še do sedaj ni razvozlal.
9. Smo vsejedic, prav tako kakor primati.
10. Zakaj bi se primat selil, če mu je tukaj dobro? Samo človek se je selil, pa čeprav mu je bilo na prejšnem mestu še dobro.
11. Se strinjam.
12. Ni vedno tako, da oba straša skrbita za otroke - nekateri zapustijo svoje potomce.


Nikoli ne bodo imeli vsi ljudje enako razvite kulture - nekateri bodo za vedno ostali "primitivni" v naših očeh.

In ali niso te točke, s katerimi se strinjaš dovoljšnja razlika, da človek psihološko ni primat? Ker biološko, kakor je že bilo povedano, vsekakor je.

Že, vendar je preostalih točke, pri katerih se ne strinjam, preveč. Saj so vendar med vsemi primeti razlike, pa zato vseeno še zmeraj spadajo mednje.

Da, biološko tudi mi spadamo mednje, in tudi drugače so večinoma biološke razlike. Jaz govorim od psihe in možganov.

Sicer pa se bom potem spravil zagovarjat stališče, ki ga do sedaj ti. Ker na tej strani ni kaj dosti več za povedati.

1. Tudi primati imajo kot ljudje precej razvit razum. Imajo (čeprav zanemarljivo, a obstaja) sposobnost argumentiranja ter preprostega logičnega mišljenja.

2. Tudi primati poznajo nekaj preprostih zakonov fizike, sploh narave. Vedo tudi nekaj medicine.

3. Prav tako imajo razvite nekaj umetnosti.

V bistvu so primati v stopnji razvoji, kjer smo mi bili dolgo časa nazaj. Če človek nebi posegal v njihovo evolucijo bi morda čez nekaj časa lahko dobili "nova pametna" bitja.

Da smo bili primati dolgo časa nazaj? Primati smo še zdaj. Sodeč po sistematiki.

Ne da smo bili primati dolgo časa nazaj temveč samo, da smo od njih naprednejši primati in da smo bili nekoč na takšni stopnji razvoja skupnosti/kulture/...

Toda ali nismo še dandanes na takšni skupnosti?
Hiearhija je v človeštvu, in v svetu živali. S to razliko, da imajo hiearhi v našem svetu oblast nad več ljudmi. Sicer ne tako trdne kakor med živalmi, a vseeno. Demokracija je le utopija.

Glede kulture, primati so sposobni likovnega ter "pesniškega" ustvarjanja. Prav tako osnovnega argumentiranja.

Če ne bi bilo hiearhije bi vladala anarhija, kar ne bi najbolj koristilo nikomur.
Demokracija pa je za moje pojme tako ali tako zgešen sistem vladanja.

Že, vendar gre tukaj samo za snove, medtem ko je človek vse to že "prerasel".

Že, in s svojim mišlenjem si dokazal, da imam jaz prav, in torej ljudje ne spadamo med primate.

Reverse psychology FTW!

Tega nisem rekel, saj sem napisal da spadamo ljudje samo med razvite primate. Kar pa ostali "zaostali" primati še niso imeli možnosti doseči.
Ne obračaj mojih besed

Zakaj naj ne bi obračal tvojih besed? Morda sem si jih pa malce drugače razlagal. :P

Najverjetneje niti ne bodo imeli možnosti. It's the way of evolution.
Only the strongest will survive,
Lead me to heaven when we die, ...

Samo najmočnejši preživijo? Ne strinjam se mi namreč nismo najmočnejši temveč (baje) najpametnejši

Ja, ampak strongest je mišljeno kakor najbolj sposobni.

Drugače so v primerjavi z svojim telesom najmočnejši Rhinoceros beetle ki je sposoben dvigniti 850kratnik svoje lastne teže.

Že, samo kaj mu to pomaga, ko šteje moč v primerjavi z nasprotniki? Bolj malo, saj tistega to ne bo ravno zanimalo temveč se bo bolj ukvarjal z možnostjo uboja tarče.

In zakaj bi nekdo jedel pol milimetra velikega žužka? Če ga ptič hoče pojesti mu zlomi kljun Saj ne, a svojo moč kombinira s sposobnostjo skrivanja.

V mislih sem imel ptiče kakor si napisal.
Že, vendarle pa mu niti skrivanje in kombiniranje z močjo ne pomaga ako ga ptič ulovi.

To je res. A vendarle, ptiči tudi morajo nekaj jesti. Kako bi namreč bilo, če tega ščurka ne bi nihče zmogel ubiti? Sedaj bi bil edina vrsta na svetu, čez nekaj let pa bi izumrl, ker bi zmanjkalo hrane.

Vsako žive bitje se mora z nečem hraniti.
Postal bi nekaj močno podobnega človeku - (pre)pameten. Majhen vendar smrtonosen.

Ali obstaja zunajzemeljsko življenje?

Da. Vesolje je veliko, veliko večje kakor si lahko zamislimo. Ni šans, da smo edina živa bitja tam zunaj. Vprašanje je le, na kakšni ravni razvoja so ta bitja. Morda so šele na ravni bakterij, morda so bolj razvita kakor mi. Vsekakor pa obstajajo.

No, tokrat pa si deliva isto mnenje - tudi po moje namreč obstajajo nekje še druga bitja.
Misliš, da bi se v primeru srečanja ravila vojna ali mir? Pa da so recimo na isti ravni tehnološkega razvoja kot mi.

Nekako, če so dovolj diplomatski, bi ponudili mir. Seveda bi se s tem strinjali vsi, in na našo žalost tudi Rusija. Ker ZDA ne prenesejo Rusije bi delali na svojo pest, ter napadli vesoljčke.

To je najbolj verjeten scenarij. Je pa možen tudi mir. In pa direktna vojna. Brez ponudbe miru.

Če bi bili približno tehnološko enako napredni bi bili po mojem mnenju premirje in zbiranje čim večih infromaij o drug drugem.
Če bi bili on tehnološko naprednejši bi sledil popolen mir ali popolna vojna.
Če bi bili mi tehnološko naprednejši in bi jih našli, bi jih najverjetneje uničili ter zavzeli planet.

To so po mojem mnenju dane možnosti v različnih primerih.

Če bi bili tehnološko enako napredni, in bi bili oboji za premirje, bi lahko skupaj dosegli precej velike stvari

Marveč, vsekakor bi obstajale stvari, ki bi jih mi poznali ter jih oni ne bi. In vice versa.