KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjRegistriraj sePrijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Avtomatična prijava ob vsakem obisku (priporočamo): 
:: Pozabil/a sem geslo
Poll
Ali je smiselno glasovat za pisca poletja in jeseni 2017?
Ja
29%
 29% [ 5 ]
Samo za jesen
35%
 35% [ 6 ]
Ne
35%
 35% [ 6 ]
Skupaj glasov : 17
Dogodki
Na forumu se trenutno odvija:

NALOGE:
/
DELA:


Sestavljanje bibliografije
Bard
Pomoč pri peki
TEKMOVANJE:
/

Uporabni linki
Letni čas na forumu
Zima

Debela odeja snega je prekrila ne samo najsevernejši predel ampak tudi Du Weldenvarden in osrednji del okoli Uru Baena.
°Naj pisec sezone: Pomlad 2017
°Je: Naorin

Admin kolektiv
Admini
Selyna Morduin

Moderatorji
Dominos

Kali

Latest topics
» Čvek
by Kitchi Tor Nov 20, 2018 9:45 pm

» Pisec sezone
by Dimia Pon Avg 20, 2018 7:33 am

» Asociacije
by Signeya Pet Jun 01, 2018 6:30 am

» Doza smeha
by Signeya Sob Apr 21, 2018 8:46 am

» Plača
by Naorin Pon Apr 16, 2018 5:59 am

» Medelyn
by Medelyn Sob Mar 24, 2018 4:09 am

» Iščete koga?
by Varian Čet Mar 15, 2018 11:11 am

» Vilini
by Selyna Morduin Čet Mar 08, 2018 7:21 am

» Opisi
by Selyna Morduin Čet Mar 08, 2018 7:19 am

» Kaj počnem in kako je z mano
by Kali Pet Feb 23, 2018 12:18 am

Priporočene strani
Strani katerih obisk vam priporočamo.


Share | 
 

 Septimus

Go down 
AvtorSporočilo
Septimus
Novic
Novic
avatar

Število prispevkov : 12

Statistika
Izkušnje:
0/100  (0/100)
Zdravje:
100/100  (100/100)

ObjavljaNaslov sporočila: Septimus   Tor Sep 26, 2017 8:48 am

Osebni podatki:

÷Ime: Septimus
÷Rasa: človek
÷Starost: 22
÷Vzdevek: Sept
÷Priimek: Mokosh

÷Ime očeta: Lucius
÷Očetov vladar: Galbatorix (uradno)
÷Ime matere: Xia
÷Materin vladar: Orrin
÷Imena bratov-sester: /

Dobri ljudje:
÷Znanci:
÷Prijatelji:
÷Najboljši prijatelji:
÷Simpatije:
÷Ljubezni:

÷Učitelji:
÷Učenci:


Slabi ljudje:
÷Tekmeci:
÷Škodoželjneži in zavistneži:
÷Sovražniki:

Predmeti

Fidel
Opis: Mali godalni instrument, ki se ga zlahka vzame na pot. Melodije, izvabljene iz njega so raznolike in imajo očarljiv zvok. Na Fidel se igra z lokom ali tudi samo s prsti. Je priljubljeno glasbilo potujočih muzikantov.
Točke: + 12znanje: umetnost


Nazadnje urejal/a Septimus Tor Sep 26, 2017 10:31 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Septimus
Novic
Novic
avatar

Število prispevkov : 12

Statistika
Izkušnje:
0/100  (0/100)
Zdravje:
100/100  (100/100)

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Septimus   Tor Sep 26, 2017 8:49 am

Začelo se je s karavano

Čeprav je bil Reavstone mesto iz katerega je izhajala družina Septimusove matere in je bil to kraj, kjer je njen sin preživel dva meseca v letu, so bolj kot Surda Septimusu dom predstavljali neskončni pisani vagoni karavane, ki so prinašali veselje in smeh v mestih, kjer so se pojavili. Septimusovi starši so bili namreč del pesniško-igralske potujoče zasedbe z imenom Onstranske zgodbe in tako je bilo tudi njemu usojeno postati eden izmed njih. Eden izmed njegovih zgodnejših spominov vključuje njegovo mati Xio, z dolgimi svetlimi lasmi, oblečeno v svetlomodro tančičasto obleko, ki elegantno ubira harfine strune in iz glasbila izvablja božanske melodije. To je še vedno prva podoba, ki mu šine v glavo, kadar se spomni na svojo mater. Xia se je odločila, da želi tudi svojega sina naučiti inštrumenta, ki ji je bil njej sami tako ljub. Veliko glasbenikov je svoja glasbila skrbno varovala, še posebno pred kričečimi otroci, ki so se radi ruvali in lovili in niso kaj veliko pazili na to kam jih zanese, Xia je pa je že malemu Septimusu pustila, da se igra z njeno harfo ter srednje uspešno poskuša zvabiti zvok iz nje. Ko je ocenila, da je dovolj star, da se lahko resno posveti inštrumentu, ga je nekega večera posedla ob sebe in ga začela seznanjati z imeni tonov in preprostimi lestvicami. Tako so se vaje nadaljevale vsak dan in s časom postajale vedno daljše. Na začetku se je Septimus z zanimanjem posvetil inštrumentu, a dlje ko je sedel, bolj je nemiren postajal. Bil je navihan in razigran otrok, ki je rad norel s svojimi bratranci in drugimi mladimi člani zasedbe in dolgotrajno sedenje pri miru mu ni bilo pogodu. Ni mu bilo všeč, kako se mora stegniti, da komaj doseže zadnje strune harfe, za povrh ga je pa še mati gnjavila s tem, da ne sme sedeti tako zgrbljeno, saj ga bo začel boleti hrbet, pa še grdo naj bi izgledalo. Na neki točki je Xia že skoraj obupala nad svojim sinom. Verjetno se je vrgel bolj po očetu, je pomislila nekega dne, ko se je ponovno izmaknil vajam in se namesto tega raje izgubljal po ozkih ulicah eksotičnega mesta, katerih podobe je pričaralo pobledelo črnilo in porumeneli listi iz očetove potujoče knjižnice.

Septimusov oče Lucius je bil igralec in pevec. Vsak večer je svojemu sinu pripovedoval epske zgodbe, polne zmajev, magije, skrivnostih krajev in pogumnih pustolovcev, ki si jih je sam izmislil v tistem trenutku ali pa jih prebiral iz svojih knjig, ki so bile običajno manjše izdaje in so imele zelo tanke strani, saj so bile tako lažje prenosljive. Septimusa so zgodbe očarale in velikokrat je komaj čakal, da pade noč, da se bo ulegel na svojo posteljo ter bo oče nadaljeval  pripoved prejšnjega večera. Lucius je vedel kako pritegniti fantovo pozornost. Izbiral je napete zgodbe, ki so vzburile fantovo domišljijo, sam pa je pogosto kar napol odigral scene iz knjige; spreminjal je glas glede na to kdo je govoril, s celim telesom je prikazal čustva likov in tudi samega Septimusa vključil v dogajanje. Nekega večera, ki se je pravzaprav že prevesil v noč, se je Lucius kot ponavadi usedel na rob Septimusove postelje in začel brati zgodbo, a je že po nekaj straneh knjigo počasi zaprl in se opravičil sinu. Tega večera so namreč imeli nastop, po njem pa je sledilo dolgotrajno pospravljanje in pakiranje – že zgodaj zjutraj naslednji dan je bil namreč napovedan odhod iz mesta, tako da je bilo potrebno imeti vse za na pot pripravljeno že večer prej. Septimus seveda ni bil zadovoljen, da ni pridobil svoje dnevne porcije zgodbe, ki mu je po njegovem mnenju brezpogojno pripadala, zato je začel trmariti in prepričevati očeta, da nadaljuje. Lucius pa se ni vdal, utrujeno je zazehal ter razmršil sinu lase, rekel »Jutri naprej« in pustil svojega užaljenega sina samega sedeti na postelji. Septimus je bil zmeden. Kaj zdaj? Jezno je boksnil v posteljo. In nato še enkrat in še enkrat. Ko se je malo pomiril se je spomnil, da bi morda lahko sam poskusil brat zgodbo naprej, saj branje ne more biti tako težko. Segel je po knjigi in jo odprl, tam kjer je ozek pas blaga štrlel ven. Buljil je v črke, ki so poplesavale pred njegovimi očmi in zajel ga je nov val jeze. Knjigo je zafrustriran zaprl, jo zalučal na posteljo, nato pa s pestmi ponovno napadel svojo posteljo. Naslednje jutro je očeta poprosil ali bi ga lahko naučil brati. Septimus se je hitro učil in kaj kmalu je postala stalnica, da se je, ko se je naveličal norenja s svojimi prijatelji, s knjigo v prostem času sprehodil po mestu, si poiskal kakšen lep kotiček z razgledom ter se potopil v zgodbo. Večkrat je bil okregan, ker je izginil brez da bi kdorkoli vedel kam gre ali ker je zaradi tega zamujal na vaje ali priprave. V času ko je počasi opuščal harfo je igral kakšne stranske otroške vloge ter pomagal pri sestavi in premikih kulis. Igranje mu ni predstavljalo velikega napora, a vendar tega ni počel s takšno strastjo kot njegov oče - raje kot da je pripovedi podajal, jih je vpijal.

Svojo ljubezen do glasbe je ponovno odkril nekega prijetnega večera na začetku pomladi. Čez zimo si je zasedba vzela nekaj počitka in zdaj, ko so se toplejši dnevi začeli napovedovati, se je ponovno zbrala. Tistega dne so odigrali prvo predstavo in koncert v sezoni in družba se je odločila, da bo to proslavila z večerno zabavo. Na mizi je bilo vseh vrst mesa in zelenjave, seveda pa ni manjkalo niti različnih vrst vina. Odrasli so hitro dosegli stanje visoke veselόsti in razposajena množica je divje plesala na poskočno glasbo manjše skupine članov, ki so kar med množico igrali, v kolikor je glasbenik igral na inštrument, ki ga je lahko prenašal s sabo med igranjem. Tudi Septimus je navdušeno poskakoval na plesišču s svojimi prijatelji in sorodniki, ko je mimo prišel njegov stric, ki je igral fidel in mu v roko potisnil lok, medtem ko mu je fidel prislonil na ramo, a ga s svojo levo roko še vedno držal za vrat. »Igraj!« je vzkliknil in Septimus je prislonil lok na strune in poskušal oponašati gibe, ki jih je videl pri igralcih fidla, medtem ko je stric prijemal strune. Oba sta se smejala bolj ali manj prijetni melodiji, ki je prihajala iz ubogega inštrumenta. Stric je nato nazaj vzel lok in odvršal skozi množico, Septimus pa je v tistem trenutku ugotovil kako zelo pogreša igranje. Ko je gledal glasbenike kako so zabavali ljudi, s kakšnim zanosom so igrali in kako dobro so igrali, je začutil gorečo željo, da bi postal eden izmed njih. A Harfa ga vseeno ni več mikala. Želel si je nekaj prenosljivega, nekaj kar lahko igra le, da bi zabaval prijatelje, nekaj s čimer se lahko premika po prostoru, nekaj takega kakor – fidel. Z zanosom se je začel učiti novega inštrumenta in postajal je vedno boljši. Tako je čez približno pol leta za rojstni dan dobil v dar iz kvalitetnega lesa, prelepo izdelan fidel. Njegova posebnost je bila ta, da je bil les prebarvan v črno, kar je Septimusa še dodatno očaralo. Tako je črn fidel postal Septimusov zvesti življenjski sopotnik.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
Septimus
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Eragon SLO :: Začetek in pravila :: Alagaësia in prebivalci :: Življenjepisi-
Pojdi na: